Besedila in slike – kako pritegnemo in ohranimo pozornost obiskovalcev

 

Pri pripravi razstav, zgibank in pojasnjevalnih tabel ob poteh bodo v pomoč naslednja priporočila strokovnjakov za interpretacijo.

Kratko. Preveč besedila povzroči nezbranost in utrujenost. Zato naj bodo besedila kratka, od 50 do najvec 200 besed na eni pojasnjevalni tabli, v enem stavku naj ne bo več kot 15 besed, v enem odstavku po 3 do 5 stavkov oziroma 50 do 60 besed. V eni vrstici naj bo 7 do 8 besed, znakov s presledki vred naj bo manj kot 65.

Enostavno. Naša naloga je, da zapletene strokovne razlage poenostavimo, a seveda ne banaliziramo. Izogibajmo se strokovnim izrazom ali jih pojasnimo.

Privlačno, izzivalno. Na voljo imamo manj kot eno minuto, da pritegnemo obiskovalcevo ali bralčevo pozornost. Toliko časa namreč v povprečju obiskovalci namenijo posamezni točki oziroma branju posameznega panoja. Zato posebno skrbno izberimo naslov pojasnjevalne table. Če ta ne zbudi pozornosti, si marsikateri obiskovalec pojasnjevalne table ali razstavnega panoja sploh ne bo ogledal. Tudi sicer pri zasnovi poti zbujajmo pozornost, zanimanje, radovednost. Pomagajmo si tudi z provokativnimi vprašanji, kot so "Ali veste, da stojite na stiku med Afriko in Evropo?"

Uporabimo aktivno obliko in se izogibajmo pasivni, raje glagole kot samostalnike.

Privlačne so primerjave, nasprotja, metafore, besedne igre. Obiskovalci zelo radi spoznavajo tudi krajevne legende; in še - uporabljajmo humor.

Plasti. Sporočila strukturirajmo in pri tem upoštevajmo bralne navade. Večina ne bere vrstice za vrstico, temveč besedilo preleti in išče kaj privlačnega, kar pritegne pozornost.

Najpomembnejši je naslov, takoj za njim slike. Obiskovalci nato svojo pozornost usmerijo v podnaslove in podnapise k slikam. Dodatno pozornost pritegnejo tudi alineje. Najmanj skrbno večina bere običajno vezano besedilo.

Slika je lahko vredna toliko kot tisoč besed. Zlasti nepogrešljive so za prikaze procesov in rekonstrukcije stanja v preteklosti. Grafični prikazi naj zavzamejo vsaj tretjino površine, še raje pa več. Če nam finančna sredstva dopuščajo, raje izberimo risbo in ne fotografije, ker pove več in bolj jasno.

Mnogi neradi berejo. Pred leti so v nacionalnih parkih v Združenih državah opazovali obiskovalce na razstavah in ob pojasnjevalnih tablah. Ugotovili so, da le en odstotek ljudi prebere celotno besedilo. Eden od sto! Da pa se je več kot 90 odstotkov obiskovalcev dotaknilo razstavljene živalske kože.

Kaj si torej obiskovalci zapomnijo? Raziskave so pokazale, da le 10 odstotkov tega, kar slišijo, 30 odstotkov tega, kar preberejo, 50 odstotkov tega, kar vidijo in 90 odstotkov tega, kar naredijo!

Poduk za nas? Povabimo obiskovalce, da bodo tudi sami opazovali. V besedila vključimo vabila "Poiščite…", "Ali najdete …" ali "Prisluhnite …". Tako bomo obiskovalce pritegnili k temu, da sami kaj naredijo in si bodo praktično izkušnjo bolje zapomnili.

Stik z vsakodnevnim življenjem obiskovalca. Kaj nam pove podatek, da ima neko jezero skoraj 100 milijonov m3 vode ali da je nekaj visoko 45 metrov? Informacije posredujemo tako, da jih obiskovalci lahko primerjajo s tem, kar že poznajo. Na primer: "Stena pred vami je visoka toliko kot 15-nadstropna stolpnica.".

Zelo privlačna vsebina je hrana. Poskušajmo jo vplesti v našo zgodbo. Na primer: "Kaj jedo živali na tem travniku?" ali pa "Ali ste vedeli, da je v tem gozdu kar XX rastlin, ki jih lahko jemo?«

Čitljivo. Velikost črk naj bo vsaj 8 milimetrov oziroma vsaj 24 pik. Z velikimi črkami ne pišimo dolgih naslovov ali celo celih stavkov, ker so težko berljive.

TULE JE PRIMER DOLGEGA STAVKA, PISANEGA Z VELIKIMI ČRKAMI, ZA KATEREGA LAHKO VNAPREJ PREDPOSTAVIMO, DA GA VEČINA OBISKOVALCEV NE BI PREBRALA DO KONCA.

Lažje beremo serifne črke – črke z repki (kot je Times) od neserifnih (kot je Helvetica ).

Kadar uporabljamo zemljevid, ga orientirajmo v smeri pogleda obiskovalca. Označimo mesto, kjer trenutno stoji. Pri obiskovalcih so posebej priljubljeni pogledi iz ptičje perspektive (panoramski prikazi).

(Povzeto po članku Interpretacija narave – od doživljanja do doživetja)

 

Več o besedilih in slikah: